V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu izrazil upanje, da mir v Ukrajini ni več daleč. Erdogan je napovedal možnost nadaljnjih diplomatskih prizadevanj, v katere sta vključena Moskva in Washington, ter izrazil optimizem glede možnosti za dosego miru.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

Med srečanjem s petimi voditelji držav Srednje Azije je predsednik Trump omenil možnost obiska Kazahstana. Na vrhu v Washingtonu so bili sklenjeni številni trgovinski sporazumi, ki utrjujejo ameriške naložbe v regiji. Trump je srečanje izkoristil tudi za izpostavitev sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer ga je označil kot del širšega mirovnega prizadevanja.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Azerbajdžanski premier Əli Əsədov se je 5. avgusta v Avazi srečal s predsednikom turkmenskega ljudskega sveta Gurbangulijem Berdimuhamedovom in predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijevom. Poleg tega se je Əsədov sestal s turkmenskim predsednikom Serdarjem Berdimuhamedovom, s katerim sta razpravljala o možnostih za razvoj dvostranskega sodelovanja med Azerbajdžanom in Turkmenistanom. Razpravljali so tudi o tem, kako format sodelovanja med srednjeazijskimi državami in Azerbajdžanom postaja vse bolj pomemben.